petek, 22. julij 2011

Luknja nelagodja

Prepletene misli vzcvetijo v ognjemet spoznanj.
Zaseda bridkosti težko lega v žile. Brezvoljen obup prebada želodec. Slana potoka posrkata srebrnino zrkel. V polsenci resničnosti vzvalovijo zleknjeni glasovi. Tišina gluši v kriku molka.
Ostajam kamen, skulptura na prepihu mračnih vetrov.

Ni komentarjev:

Objavite komentar